APDEJT.si

Nemška koalicija je napovedala reformo zakona o delovnem času, kar je sprožilo razpravo med delodajalci in sindikati. Sindikati reformi nasprotujejo in se sklicujejo na zaščito delavcev, medtem ko delodajalci nanjo močno pritiskajo. Predsednik Združenja nemških delodajalcev Rainer Dulger je pozval k hitri reformi z večjo prožnostjo delovnega časa, saj meni, da bi tedenski namesto dnevnih maksimalnih delovnih ur prinesel večjo fleksibilnost.

Francoska vlada, pod vodstvom ministrice za delo in vlade Bayrouja, namerava reformirati sistem sporazumnih prekinitev delovnih razmerij, saj naj bi bil zlorabljen, predrag in naj bi obremenjeval javne finance. Ministrica za delo je med predstavitvijo predloga proračuna za leto 2026 predlagala reformo, ki naj bi odpravila domnevne zlorabe in visoke stroške, povezane s tem mehanizmom, ki zaposlenim omogoča prejem nadomestila za brezposelnost po odhodu.

Delodajalske konfederacije so pozitivno ocenile predlog reforme delovnega prava, ki ga je predstavila vlada, in ga označile za "dobro izhodišče za pogajanja". Po drugi strani pa so sindikalne centrale izrazile zaskrbljenost, saj menijo, da nekatere predlagane spremembe "krhijo pravice delavcev". Predstavnik ene od konfederacij je sicer dodal, da ima dokument "možnost znatne izboljšave". Osrednja tema vseh poročil je sprejetje predloga reforme delovne zakonodaje s strani vlade.

Trije članki obravnavajo različne vidike dela in zaposlovanja v ZDA. Prvi članek, pričevanje Rachel U. Greszler pred senatnim odborom, se osredotoča na reformo delovne zakonodaje. Drugi članek poroča o morebitni stavki delavcev Kaiser Permanente v Oregonu in jugozahodnem Washingtonu zaradi nezmožnosti dogovora o delovnih pogojih. Tretji članek pa raziskuje vpliv umetne inteligence na preoblikovanje ameriškega trga dela in prihodnost delovnih mest.

V Grčiji je potekala stavka, ki je povzročila prekinitev prometa in delovanja javnih služb. Sindikati so protestirali proti načrtovanim reformam delovne zakonodaje, ki bi omogočile podaljšanje delovnega časa v zasebnem sektorju. Ladje so ostale zasidrane v pristaniščih, železniški promet pa je bil ustavljen.

Portugalska vlada predlaga ukinitev kriminalizacije neprijavljenih pogodb za delo v gospodinjstvu, kar je del širše reforme delovne zakonodaje. Čeprav bo obveznost prijave pogodb še vedno veljala, nekateri pravniki opozarjajo, da bi lahko ta poteza povečala davčne utaje in prispevne nepravilnosti v sektorju, ki je že tako zaznamovan z neformalnostjo. Vlada ni pojasnila prednosti te spremembe.